Podnebni detektivi Projekti 2018-2019

Naslov projekta: O spreminjanju vegetacije v Lauttasaari

Ekipa: 9k Lauttasaari, Finska  Nagrada šole LPS CD

2018-2019   Lauttasaaren yhteiskoulu (splošna šola Lauttasaari)   Helsinki   Finska   17 Starost učenca: 14-15

Zaradi vpliva, ki ga imajo drevesa na mestno okolje kot ponori ogljika, hranil in vezalne površine za delce v zraku, smo izbrali naslov "O spreminjanju vegetacije v Lauttasaari". Raziskovali smo izgubo gozda na otoku Lauttasaari v Helsinkih in kakšne težave povzroča krčenje gozdov. Zbirali smo gradivo in podatke, npr. letalske posnetke in satelitske posnetke Sentinel-2 otoka Lauttasaari iz različnih časovnih obdobij ter podatke o tem, koliko dreves v povprečju veže CO2. Kvantitativna analiza je bila narejena z merjenjem površine mestnih zelenih okolij v Lauttasaariju na programu GeoGebra. Primerjali smo rezultate iz posnetkov iz različnih let. Časovni okvir je bil 1954-2017, slike pa so bile posnete od junija do avgusta. Nato smo izračunali količino dreves, ki je potrebna za nadomestitev povprečnih izpustov CO2 državljanov, in izračunali ocenjeno količino dreves v zelenih okoljih Lauttasaari. Zanimalo nas je, ali lahko drevesa, ki rastejo v Lauttasaari, nadomestijo emisije CO2 prebivalcev. Ogljikov dioksid je najpomembnejši toplogredni plin v ozračju, njegova naraščajoča količina pa segreva podnebje.

1. Gozdna površina v Lauttasaari se je od leta 1954 do leta 2017 zmanjšala za 50%, hitra faza pa se je zgodila med letoma 1988 in 2014. 2. Drevesa na otoku Lauttasaari lahko nadomestijo le emisije CO2 približno 1900 ljudi, medtem ko na otoku živi 24 000 ljudi. Izračuni temeljijo na dejstvu, da povprečen Finec proizvede 10 300 kg CO2 na leto, eno drevo pa lahko veže približno 22 kg CO2 na leto. Sklepna ugotovitev je, da je gradnja urbanih okolij v zadnjih šestdesetih letih močno vplivala na gozdno območje i Lauttasaari. Hkrati se je 50% zmanjšalo število gozdov, povečalo pa se je tudi število ljudi in zaradi bolj potrošniškega načina življenja so se povečale emisije ogljikovega dioksida na prebivalca. Vključili smo tudi študijo o cvetenju alg, vendar smo zaradi gradiva (kakovostni satelitski posnetki, ki so na voljo šele od leta 2015 naprej) lahko pridobili le precej krajši časovni okvir. Zato nismo mogli ugotoviti, ali je naraščajoče cvetenje alg povezano z izgubo gozdov. Lahko pa smo opazili, da: 1. je cvetenje alg v morju okoli Lauttasarija povečano in je najhujše julija in avgusta med toplejšimi poletji. 2. V zadnjih letih je cvetenje alg v maju vidno tudi na satelitskih posnetkih. 3. Poletje 2018 je bilo eno najhujših glede na cvetenje alg in tudi eno najtoplejših doslej.

Da bi dosegli učinek, smo napisali članek za lokalni časopis in šolski blog. Glavni poudarek članka je bil, da gozdnata območja Lauttasarija ne morejo več nadomestiti emisij CO2, ki jih povzročajo ljudje, ki živijo v Lauttasariju. Vpliv zmanjševanja mestnega gozda je zato bolj okoljski problem, ki povzroča cvetenje alg zaradi povečanega dotoka hranil in povzroča zdravstvene težave zaradi vpliva delcev iz prometa v zraku, ki se zaradi izgube zavezujočih rastlinskih površin dlje zadržujejo v zraku. To je treba upoštevati pri nadaljnjih načrtih za razvoj mestne regije. Usposabljanje finskih učiteljev na področju biologije in geografije: "Uporaba pregledovalnika EO pri pouku geografije in podnebnih sprememb" je predvideno novembra 2019.

https://drive.google.com/file/d/1MPSXe5LM_jHn8HVsX66JtmkaycEoXMCR/view?usp=sharing

https://drive.google.com/file/d/1p_mluRZHSBRc46nUgSYMIW-jVDYo8M8X/view?usp=sharing