Naslov projekta: Dezertifikacija v regiji Alpujarra, vzrok ali posledica
Ekipa: 4º ESO Cultura Científica
IES Padre Manjón Granada Španija 20 Starost učenca: 14-15 let
V kolikšni meri je problem dezertifikacije v Alpujari vzrok ali posledica podnebnih sprememb?
Dezertifikacija je vse večja težava v svetu, ki jo pospešujejo podnebne spremembe. Glede na te razmere je za odpravo težav, ki jih povzročajo omenjeni pojavi, ključnega pomena ugotoviti vzroke in metode za zajezitev dezertifikacije na vsakem območju sveta. Glede na omenjene okoliščine ta raziskava prikazuje vzroke za dezertifikacijo in različne metode za njeno odpravo v španski regiji Alpujarra. Tako ta dokument prikazuje, kako dezertifikacijo v regiji Alpujarra povzročajo gozdni požari in nenehno izseljevanje s podeželja, ki ga je regija doživela v zadnjih desetletjih zaradi nedavnih družbeno-gospodarskih sprememb. V tem kontekstu podnebne spremembe pospešujejo proces dezertifikacije, saj njeni vzroki ostajajo nespremenjeni, zaradi česar dezertifikacija povzroča še več podnebnih sprememb, ki v zanki povzročajo še več dezertifikacije. Ta študija kaže, da sta za rešitev sedanjega problema ključnega pomena pogozdovanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti v regiji. V ta namen morajo tako država kot civilisti prispevati k zmanjšanju dezertifikacije v regiji, da bi ohranili rodovitnost zemlje in preprečili naraščanje podnebnih sprememb.
Ta študija kaže, da podnebne spremembe niso neposredni vzrok za širjenje puščav v regiji Alpujarra, temveč dejavnik, ki pospešuje proces zaradi povišanja temperatur in pomanjkanja vlage, ki ga povzročajo. Nasprotno pa sta dva glavna vzroka za dezertifikacijo Alpujarre gozdni požari, ki hitro uničijo velike gozdne površine, in nenehno opuščanje obdelovalnih površin zaradi nezmožnosti uporabe strojev, kar povzroča odmiranje pridelkov in pušča zemljišča nezaščitena pred erozijo. Vendar pa omenjene razmere niso nove. Nasprotno, stalno izseljevanje s podeželja, ki ga doživlja regija Alpujarra, se je začelo okoli leta 1951, medtem ko se gozdni požari od leta 1971 nenehno povečujejo zaradi vročih poletij, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Drugače pa ta študija kaže, da proces dezertifikacije pospešuje podnebne spremembe in da podnebne spremembe pospešujejo dezertifikacijo, zaradi česar sta obe težavi še hujši in intenzivnejši, ko se ena od njiju stopnjuje. Zato je nujno ukrepati, dokler je mogoče preprečiti prihodnje posledice, kot je popolna in nepovratna dezertifikacija Alpujarre.
Vlade in naseljenci v regiji bi morali sprejeti naslednje ukrepe . Prvič, da bi preprečili izgubo rodovitne zemlje in pomagali lokalnemu gospodarstvu, bi lahko vlada regije spodbujala prodajo opuščenih kmetijskih zemljišč bodočim kmetom z različnimi zakoni, kot je prisiljevanje lastnikov, da skrbijo za terase na svojih zemljiščih in ohranjajo določen odstotek teh zemljišč z vegetacijo pod grožnjo globe. Poleg tega bi lahko vlada za spodbujanje kmetijske dejavnosti v regiji brezplačno obnovila stare namakalne jarke, da bi voda prišla do vseh pridelkov. V zameno bi morali kmetje vsaj določen čas obdelovati zemljo. V ta namen bi lahko novim kmetom zagotovili tudi finančno pomoč.
Po drugi strani pa bi se tamkajšnja kmetijska dejavnost lahko posvetila pripravi ekoloških in tradicionalno pridobljenih proizvodov, ki jih je mogoče prodati po donosni ceni. Te bi lahko uživali v lokalnih restavracijah in trgovinah ter privabili več turizma, hkrati pa obdelovali polja. V ta namen bi bilo treba prepovedati kemična gnojila in pesticide.
Nazadnje, najučinkovitejši način zaščite tal pred erozijo v Alpujari je pogozdovanje z mediteranskimi gozdovi in nadomeščanje z gozdovi iglavcev, ki ne ščitijo tal tako dobro kot mediteranski gozdovi.
https://sites.google.com/iespm.es/detectivesclimaticos21-22iespm/inicio
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti