Projekti Podnebnih detektivov 2019-2020

Tema projekta: Po┼żari v naravi

Naslov projekta: Preiskava nenadnih poplav in po┼żarov v naravi v zahodni Atiki

Ekipa: Raziskovalci poplav in po┼żarov v naravi ┬áZelo pohvaljeni projekt

2019-2020┬á┬á Mednarodni izobra┼żevalni center ┼íole Moraitis┬á┬á Atene ┬á Gr─Źija ┬á 6 Starost u─Źenca: 14-15


Povzetek projekta

Po┼żari v naravi lahko pomembno prispevajo k pove─Źanemu pojavu nenadnih poplav, ki jih pogosto povzro─Źajo mo─Źna neurja. Ta pojav smo raziskali na obmo─Źju zahodne Atike v bli┼żini Aten, pri ─Źemer smo se osredoto─Źili na dva primera: 1) nedavna nenadna poplava v Kinetu 25. 11. 1919 v povezavi z gozdnim po┼żarom na gori Geraneia leto prej (23. 7. 18 - isti dan kot stra┼íni po┼żar v Matiju) 2) smrtonosna poplava v Mandri 15. 11. 17 v povezavi z ve─Ź gozdnimi po┼żari na gori Pateras v prej┼ínjih letih. Preu─Źili smo spremembe mikroklime pred po┼żari in poplavami ter po njih, anomalije lokalnega podnebja v zadnjih 40 letih ter lokalne vremenske razmere v dneh neurij. Opirali smo se na podatke daljinskega opazovanja s satelita Copernicus, ki jih je zagotovila ESA, na raziskovalca Climate Data Store-ERA 5 in na lokalne podnebne podatke, ki jih je zagotovila HNMS (Hellenic National Meteorological Service). Kr─Źenje gozdov je velik okoljski problem. Verjetnost poplav nara┼í─Źa s kr─Źenjem gozdov in s tem povezano erozijo tal. Kr─Źenje gozdov je pogosto posledica gozdnih po┼żarov. V zadnjih nekaj letih imajo gozdni po┼żari hude posledice za biotsko raznovrstnost po vsem svetu (Amazonija, Sibirija, Aljaska, Avstralija). V tej raziskavi smo raziskovali povezavo med gozdnimi po┼żari in posledi─Źnimi nenadnimi poplavami v zahodni Atiki v bli┼żini Aten v Gr─Źiji. Eden od pojavov podnebnih sprememb so ekstremnej┼íe vremenske razmere, kot je pojav dolgih su┼ínih obdobij, ki jim sledijo obilne padavine. Toplej┼íi zrak v ozra─Źju lahko zadr┼żi ve─Ź vode, kar pove─Źuje mo┼żnost nenadnih poplav. Te se pogosto okrepijo zaradi mo─Źnih lokalnih neurij in pomanjkljivega urbanisti─Źnega na─Źrtovanja. Neposredni u─Źinki poplav in po┼żarov v naravi vklju─Źujejo izgubo ─Źlove┼íkih in ┼żivalskih ┼żivljenj, materialno ┼íkodo, degradacijo naravnih virov, uni─Źenje pridelkov, nedelovanje infrastrukturnih objektov. To ima lahko resne gospodarske, socialne in psiholo┼íke posledice.

Glavni rezultati

Na┼íi rezultati se nana┼íajo na FIG 1-9, iz katerih je mogo─Źe izpeljati sklepe. V po┼żaru v naravi 23. 7. 18 na gorovju Geraneia nad Kineto je pogorelo 60 000 hektarjev, od tega 53 000 gozdnih povr┼íin. Uni─Źenje gozda je imelo klju─Źno vlogo pri poplavni epizodi leto pozneje, novembra 2019, saj vode, ki je z zagonom pritekla z gora, vegetacija ni zadr┼żevala in je odnesla ┼ítevilna po┼żgana drevesa. Na slikah 1-2 primerjamo vegetacijo pred po┼żarom in po njem z uporabo indeksa NDVI (Normalized Difference Vegetation Index) na spletni strani https://apps.sentinel-hub.com/eo-browser. Podobno na sliki 3-4 primerjamo vla┼żnost tal s pomo─Źjo indeksa vla┼żnosti. Na teh slikah je razvidno, da je bila vegetacija pred po┼żari v naravi intenzivnej┼ía, tla pa vla┼żnej┼ía. Nato smo na spletni strani https://cds.climate.copernicus.eu/apps/c3s/app-era5-explorer preu─Źili anomalije lokalnega podnebja v zadnjih 40 letih. Na sliki 5 je prikazana letna anomalija padavin v letih 1979-2019 v odstotkih glede na referen─Źno obdobje 1981-2010. Na sliki 6 je letna temperaturna anomalija prikazana v obliki ogrevalnih ─Źrt. Na podlagi teh grafov smo izra─Źunali, da se je v zadnjih 20 letih povpre─Źna letna koli─Źina padavin pove─Źala za +14%, temperatura pa za +0,5 ┬░C. Vremenske parametre v dneh obeh poplav smo preu─Źili s pomo─Źjo podatkov bli┼żnje vremenske postaje v mestu Eleusis, ki nam jih je prijazno posredovala HNMS (Hellenic National Meteorological Service). Na sliki 7 je poplava Kineta sovpadala z najve─Źjo zabele┼żeno koli─Źino 31 mm de┼żja. Kot je razvidno iz slike 8, je bilo med poplavo v Mandri zabele┼żenih malo padavin. To ka┼że, da je bila poplava zlasti lokalnega zna─Źaja. Izjemna hitrost neurja je prikazana na sliki 9, kjer hitrost padavin presega 100 mm/uro.

Ukrepi za zmanj┼íanje te┼żav

Atika je v zadnjih letih do┼żivela dve veliki katastrofi. Gozdni po┼żar Mati leta 2018 in nenadna poplava Mandra leta 2017 sta zahtevala 129 ┼żivljenj, vklju─Źno z otroki. Okoljska ┼íkoda, ki nastane zaradi gozdnih po┼żarov, je pogosto povezana z ve─Źjo nevarnostjo poplav. Obse┼żni po┼żari v naravi dramati─Źno spremenijo teren in talne razmere. Obi─Źajno vegetacija absorbira padavine in zmanj┼íuje odtekanje vode, medtem ko zaradi po┼żarov v naravi tla ostanejo zoglenela, pusta in ne morejo absorbirati vode, kar ustvarja pogoje, zrele za nenadne poplave in blatne tokove. Nevarnost poplav je ┼íe vedno precej ve─Źja, dokler se vegetacija ne obnovi, kar traja ve─Ź let po po┼żaru v naravi. Nujno je treba sprejeti ukrepe za prepre─Źevanje teh dogodkov, da bi za┼í─Źitili na┼íe okolje in tudi neposredno za┼í─Źito na┼íih skupnosti. Najprej moramo za┼í─Źititi gozdove in pospe┼íiti pogozdovanje. Hitra re┼íitev za zmanj┼íanje erozije tal bi bila obogatitev tal z dodajanjem hranilnih snovi. Pomembno je tudi zagotoviti ustrezen prerez vodnih tokov. Uvedba digitalnega sistema za zgodnje opozarjanje tako na gozdne po┼żare kot na nenadne poplave bi lahko re┼íila ┼żivljenja in je ┼że zdavnaj potrebna. Poleg tega je izredno pomembno ozave┼í─Źati ljudi o potrebi po varovanju na┼íega naravnega okolja. V Atiki se je v zadnjih 20 letih mo─Źno pove─Źala tako temperatura kot koli─Źina padavin. Klju─Źnega pomena je zmanj┼íati emisije ogljika v industriji in prometu z uporabo obnovljivih virov energije namesto fosilnih goriv. U─Źinek podnebnih sprememb na nevarnost po┼żarov v naravi in poplav se pove─Źuje tudi zaradi dru┼żbenih dejavnikov (npr. rast prebivalstva na obmo─Źju med divjino in mestom), ki obi─Źajno pove─Źujejo obseg in trajanje ┼íkodljivih ekolo┼íkih in gospodarskih posledic. Ne nazadnje ne smemo podcenjevati tudi psiholo┼íkih u─Źinkov teh dogodkov. Preselitev z doma, izguba lastnine, sredstev za pre┼żivljanje in motnje v dru┼żbenih zadevah lahko povzro─Źijo stalen stres, ki je lahko preobse┼żen in ima trajne psiholo┼íke posledice.


Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
ÔćÉ Vsi projekti