Projekti Climate Detectives 2023-2024
Naslov projekta: Kako lahko šolo zaščitimo pred poplavami?
Kolegij Hagelstein Sint-Katelijne-Waver Belgija
Kako lahko šolo zaščitimo pred poplavami in kakšna je prepustnost za vodo na šolskem zemljišču?
Pred nekaj leti, julija 2021, so bile v naši državi, natančneje v Valoniji na jugu Belgije, velike poplave. Leta 2023 so poplave prizadele tudi regijo Westhoek na zahodu Belgije. Ti nedavni izjemni dogodki so lahko povezani s podnebnimi spremembami. Globalno segrevanje bo verjetno povečalo obseg in pogostost obilnih padavin, kar lahko poveča obseg, pogostost in resnost poplav.
Zaradi povečane nevarnosti poplav smo želeli raziskati, kako zaščititi našo šolo pred poplavami. Naša celotna raziskovalna vprašanja so: "Kako lahko šolo zaščitimo pred poplavami in kakšna je prepustnost vode na šolskem zemljišču?".
Da bi odgovorili na prvo vprašanje, smo analizirali podatke z vremenske postaje v bližini naše šole v kraju Sint-Katelijne-Waver v središču Belgije. Analizirali smo podatke od leta 2008 do leta 2023. Za vsako leto v mesecu marcu smo izračunali povprečno dnevno količino padavin, največjo dnevno količino padavin in število sušnih dni brez padavin.
Za drugo raziskovalno vprašanje smo izbrali pet različnih lokacij na območju šole. Na vsaki od teh lokacij smo uporabili vedro brez dna, ki smo ga postavili v tla in napolnili z vodo. Nato smo zabeležili čas, ki je bil potreben, da je zemlja vpila vodo, da smo dobili prepustnost za vodo. Na vsaki lokaciji smo merili dvakrat.
Kako lahko šolo zaščitimo pred poplavami in kakšna je prepustnost za vodo na šolskem zemljišču?
Letos smo imeli izjemno mokro zimo in veliko dežja v času izvajanja terenskega poskusa. Zaradi tega so bila tla že nasičena, zato nismo mogli določiti prepustnosti tal. Drugi razlog, zakaj se tukajšnja tla tako hitro nasičijo, je debela plast gline, ki se začne en meter pod tlemi. Zaradi te glinene plasti voda ne more prodreti, zato zemlja ne vpija več vode. To povzroča poplave.
Uporabili smo podatke o padavinah z vremenske postaje v Sint-Katelijne-Waver in določili dnevne maksimume, dnevna povprečja in število sušnih dni v mesecu marcu 2008-2023. Rezultati so prikazani v priloženih grafih. Med temi različnimi podatki ni bilo jasne korelacije. Jasno pa je, da se od leta 2019 dalje maksimumi očitno začnejo povečevati, kar velja tudi za povprečje. To je nenavadno v primerjavi s številom dni brez padavin, ki se začne zmanjševati z letom 2019. Iz tega lahko sklepamo, da je trajanje padavin krajše, intenzivnost padavin pa se povečuje. Če to povežemo z glineno plastjo, ki je prisotna pod našo šolo, je jasno, da bodo tla v kratkem obdobju intenzivnih padavin zelo hitro nasičena. Takšna hitra nasičenost povzroči nastanek luž in poveča nevarnost poplav.
Našli smo možno rešitev za rešitev problema, in sicer: "wadi", kar je nizozemska kratica za: odvajanje in infiltracijo vode. Wadi je napolnjen z gramozom/ peskom, v njem se zbira in filtrira deževnica, na koncu pa se odvaja v podzemlje. Na šolskem zemljišču ne bo več luž, saj se bo odvečna voda odvajala v wadi. Ob deževju bo veliko vode in točno to je funkcija vadija: zadržuje kupe vode. Dodaten bonus, ki ga prinaša wadi, je, da se bo zaradi njega povečala biotska raznovrstnost, saj bo več organizmov našlo prostor za življenje. Vadi bo privabil živali, kot so ptice, žabe in mali sesalci.
V naši šoli je najbolje namestiti 2 wadi. Enega na igrišču, kjer je največja težava, drugega pa v gozdu, ker je tam zemlja vedno zelo mokra. Tako bo na igrišču manj luž, po gozdu pa bo spet mogoče hoditi.
Druga rešitev za rešitev problema poplavljanja je odstranitev glinene plasti tal z drugo vrsto tal, ki bolje prepušča vodo. Prednost te rešitve je, da zemlja lažje vpija vodo. Posledično se dvigne tudi raven podtalnice. To je dobro, kadar je poleti dolgotrajna suša. Na območju naše šole je veliko kmetov. Ti kmetje bi lahko našo zbrano podtalnico uporabili za zalivanje svojih pridelkov.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti