Podnebni detektivi Projekti 2022-2023


Tema projekta: Oceani

Naslov projekta: Obalna erozija v zalivu Santander

Ekipa: Castroverde D

C. Tetuán, 47   Santander   Španija   4 Starost učenca: 14-15 let

Raziskovalno vprašanje

Ali se obala Santanderja zaradi globalnega segrevanja slabša?
¿Se está erosionando la costa de Santander debido al calentamiento global?

Povzetek projekta

Ta projekt zajema analizo valov na obali Santanderja v 65 letih (1958-2022), da bi ugotovili, kako je globalno segrevanje vplivalo na erozijo obale. Pri tem bomo analizirali velikost valov in neviht.
To študijo smo izvedli, ker je naše mesto Santander obalno mesto in ker smo opazili, da je erozija na obalnih območjih večja.
Menimo, da je to lahko posledica globalnega segrevanja. Da bi to preverili, bomo analizirali velikost valov s pomočjo boje na obali našega mesta, ki bo zbirala podatke (velikost valov), ki jih bomo nato analizirali.
Z delom smo začeli 24. aprila in ga opravljali do 3. maja. Najprej smo na spletni strani pristanišča pridobili potrebne podatke, pridobljene s pomočjo boje, ki je bila nameščena med Somo in polotokom Magdalena.

Namen tega projekta je analizirati onesnaževanje obale Santanderja v obdobju 65 let (1958-2022), da bi ugotovili, kako je globalno segrevanje vplivalo na erozijo obale. Para esto, vamos a analizar el tamaño de las olas y los temporales.
To raziskavo smo izvedli, ker je naše mesto, Santander, obalno mesto, in smo opazili, da je na obalnih območjih več erozije.
Pensamos que podía ser debido al calentamiento global. Para comprobarlo vamos a analizar el tamaño de las olas, utilizando una boya situada en la costa de nuestra ciudad, que recogerá los datos ( tamaño de las olas ), que posteriormente analizaremos.
Este trabajo le comenzamos la semana del 24 de abril, y lo trabajamos hasta el 3 de mayo. Primero, obtuvimos los datos necesarios mediante la página web del puerto, obtenidos con una boya.Esta estaba situada entre Somo y la Península de la Magdalena.

Glavni rezultati in sklepi
Diagrami, ki prikazujejo analizirane rezultate

Analiziramo rezultate, pridobljene pozimi.
Najbolj reprezentativen mesec, v katerem smo izvedli študijo, je januar. Vidimo, da je graf nepravilen in ima veliko vrhov. Najnižja zabeležena vrednost je 1,82 m (1987), najvišja pa 7,62 m (2012). Ta razlika v velikosti valov je posledica neurij. Globalno segrevanje vpliva na število neviht.
Kar zadeva rezultate, pridobljene spomladi, smo analizirali mesec april in ugotovili, da se je število neviht v primerjavi z zimo povečalo. Valovi so dosegli do 4,38 metra (1989), najmanjša zabeležena vrednost pa je bila 1,24 metra (2011).
Ko smo si ogledali poletje, smo izbrali julij.
Ugotavljamo, da neviht skoraj ni bilo. Velikost valov je večino časa pod povprečjem. V preglednici je najnižja zabeležena vrednost 0,72 metra leta 1976, najvišja pa leta 1961 z višino 3,35 metra.
Nazadnje, jeseni, smo si ogledali mesec oktober.
Nevihte se začnejo postopoma krepiti, in razen v primeru nevihte je valovanje podpovprečno. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da je bila najvišja zabeležena vrednost 5,85 m leta 1959, najnižja pa 1,32 m leta 2016.
Prišli smo do naslednjega zaključka:
Menimo, da je naša hipoteza pravilna. Z leti se je število neviht postopoma povečevalo, naša obala pa je vse manjša.

Analizamos los resultados obtenidos en invierno.
El mes más representativo y sobre el que realizamos el estudio es enero. Vemos que hay una gráfica irregular con muchos picos. Najmanjši registrirani podatek je 1,82 m (1987), največji pa 7,62 m (2012). Esta diferencia en el tamaño de las olas, es debido a los temporales. El calentamiento global está afectando al número de temporales.
En cuanto a los resultados obtenidos en primavera, analizamos el mes de abril, y observamos, que el número de temporales ha aumentado, en relación con el invierno. Las olas llegaron a alcanzar los 4,38 metros (1989), en cambio, el valor mínimo que se registró fue de 1,24 metros (2011).
Al analizar el verano, elegimos el mes de julio.
Opazujemo, da je bilo v preteklosti največ začasnih. El tamaño de las olas está por debajo de la media, la mayoría del tiempo. En la tabla realizada, el menor dato registrado fue en 1976 de 0,72 metros, y el valor máximo fue en 1961, con 3,35 metros de altura.
Por último, en otoño, hemos analizado el mes de octubre.
Los temporales comienzan a aumentar poco a poco, y salvo en caso de temporal, el oleaje está por debajo de la media. Al analizar los datos hemos visto, que el mayor dato registrado es de 5,85 m en 1959, y el menor, es de 1,32 m en 2016.
Hemos llegado a la siguiente conclusión:
Nuestra hipótesis creemos que es correcta. A lo largo de los años, los temporales han ido aumentando progresivamente, y nuestra costa se está erosionando.

Kaj sledi? Ukrepi, s katerimi lahko spremenite in zmanjšate problem

Globalno segrevanje vpliva na obalno erozijo in povečuje valovanje neviht. Da bi to zmanjšali, lahko zbiramo podpise za sklenitev bolj zdravega in trajnostnega dogovora, na primer, da namesto proizvodnje električne energije s fosilnimi gorivi uporabljamo vetrno energijo, vodno energijo itd. Prav tako se izogibajte pretiranemu krčenju gozdov.
Po drugi strani pa se lahko izognemo potovanju z letalom, ki povzroča največ emisij toplogrednih plinov, ali z osebnim avtomobilom, temveč lahko uporabljamo javni prevoz, na primer vlak.
Še ena stvar, ki jo lahko storimo, je, da čim bolj zmanjšamo spletno nakupovanje.
Delo lahko tudi razširjamo, tako da se bo več ljudi seznanilo s problemom in nam ga pomagalo spremeniti.

Globalno ohlajanje vpliva na erozijo obale in na povečanje časovnih obremenitev. Da bi to lahko zmanjšali, moramo prepoznati podjetja, ki bodo omogočila sklenitev sporazuma, ki bi bil bolj zdrav in vzdržen, kot so en vez de generar electricidad a través de combustibles fósiles, utilizar energía eólica, hidráulica itd. Prav tako je treba preprečiti prekomerno krčenje gozdov.
Por otra parte, podemos evitar desplazarnos en avión ya que es el transporte que más emisiones de efecto invernadero genera, o en coche particular, en cambio, podemos utilizar el transporte colectivo como el tren.
Druga stvar, ki jo lahko storimo, je, da čim bolj zmanjšamo nakupovanje prek interneta.
También podemos difundir el trabajo, para que más gente conozca el problema, y nos ayuden a cambiarlo.

Plakat projekta:

Prenesi plakat projekta PDF

Ta projekt je bil samodejno preveden v angleščino.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti