Naslov projekta: Spremljanje obnašanja papagajev ob Renu

Ekipa: Ekipa Zeleni papagaj

Neodvisna mednarodna šola Bonn   Bonn   Nemčija   4 Starost učenca: 10-11 let

Predvidevamo, da so za dobro prilagoditev papig novemu življenjskemu okolju krive podnebne spremembe in da globalno segrevanje spodbuja širjenje papig. H1: Predpostavljamo, da število vročih dni vpliva na širjenje papig. H2: Predpostavljamo, da papige ne izpodrivajo drugih ptic ali vrst. H3: Predvidevamo, da so ljudje že sprejeli divje papige v mestu.

Naša ekipa climate detectives v Bonnu si je za raziskovalno temo zastavila raziskovanje populacije papig, ki se je pred nekaj desetletji pojavila in razširila ob Renu, kar ni le lokalnega pomena, temveč zadeva tudi države severne poloble, ki jih ne moremo imenovati eksotične. Obročkati papagaj izvira iz Srednje Afrike in delov Azije, kot je Indija. V Severno Ameriko in evropske države, kot so Belgija, Nemčija in Združeno kraljestvo, jih je vnesel človek. Najsevernejša jata papig je bila najdena v Glasgowu. Večina urbanih legend pravi, da so papige, ki niso ptice selivke, verjetno pobegnile iz živalskega vrta ali gojilnice in se zdaj uspešno prilagajajo življenju v hladnejšem podnebju več evropskih mest. Zanimivo je tudi, da raziskovalci na podlagi 55 milijonov let starih fosilov paleontologov iz Skandinavije domnevajo, da so papige živele in se razvile na severu veliko prej, kot so mislili. Na podlagi teh dejstev lahko domnevamo, da so dobre prilagoditve papig na novo življenjsko okolje lahko posledica podnebnih sprememb.
Preučevali smo, kako podnebni dejavniki podpirajo prilagajanje papig in njihovo interakcijo z nečloveškim in človeškim okoljem. Slednje je bilo za nas še posebej pomembno, saj lokalni mediji občasno poročajo o konfliktih zaradi hrupnosti papig, njihovega smetenja v mestu in povzročanja škode na hišah in drugem premoženju.
Uporabili in analizirali smo sekundarne podatke iz portala Centra za podnebne podatke (CDC), da bi analizirali podnebne spremembe v obdobju 1970-2022 v različnih regijah Nemčije.
Pri opazovanju ptic smo si beležili vedenje papig.
Sami smo pripravili anketo za merjenje pozitivnega ali negativnega odnosa sošolcev do divjih zelenih papig.

Pri primerjavi Severnega Porenja-Vestfalije in Saške smo ugotovili pomembno razliko v padavinah in povprečni temperaturi. Zanimivo je, da je višja povprečna temperatura v Severnem Porenju-Vestfaliji posledica manjšega števila mrzlih dni in ne večjega števila vročih dni. To nakazuje, da imajo papige morda raje blago zimsko sezono kot vroča poletja.
Naše meritve na tleh so pokazale, da je temperatura pozitivno šibko (Pearson r = 0,25) in datum opazovanja zmerno pozitivno korelirana (Pearson r = 0,49), medtem ko je zračni tlak negativno šibko koreliran (Pearson r = -0,3) s številom opazovanih papig.
Pri opazovanju vedenja ptic smo preučevali njihovo socialno aktivnost v zelo zanimivem obdobju: od sredine februarja do gnezdenja, ki traja do konca marca. Razvrstili smo 6 vrst dejavnosti: 1) jata papig, ki išče varno mesto ali hrano, 2) par papig, 3) papige in njihovo gnezdo, 4) boj papig s sovražnikom, 5) papige kot stražarke ali iskanja hrane, 6) brez papig ali drugih ptic. Februarja smo ugotovili, da je aktivnost papig mogoče opazovati predvsem okoli partnerja in gnezda. Enega od njihovih plenilcev, sivo veverico, je bilo mogoče opazovati v obdobju odlaganja jajc. V drugi polovici marca so obročkane papige pokazale večjo aktivnost v svoji širši skupnosti, ko smo jih opazovali v jatah.
V naši samostojni raziskavi smo ugotovili, da je splošni vtis anketirancev o divjih zelenih papigah nevtralen (MEAN =2,95). Večina anketirancev se je strinjala, da lahko divje zelene papige štejemo za avtohtone v Bonnu kot druge ptice, in ne menijo, da so te papige bolj posebne (eksotične, lepe ali ljubke) kot druge ptice v Bonnu.

Naše meritve in analize so dokazale, da spremembe podnebnih dejavnikov spodbujajo širjenje papig v prihodnosti. To pomeni, da se moramo navaditi, da bomo lahko živeli z divjimi papigami v mestih.
Lokalni mediji občasno poročajo o sporih zaradi hrupnosti papig, njihovega smetenja po mestu ter povzročanja škode na hišah in drugih objektih. Predlagane rešitve so predvsem odganjanje papig iz mesta, na primer z uporabo sokolov kot naravnih plenilcev ali z eksplozijami raket. Menimo, da to niso dobre rešitve: Vsako ukrepanje bi moralo biti usmerjeno v preprečevanje, da bi našli najboljši način, pa moramo najprej razumeti vedenje papig. Naša priporočila so, da se rešijo naslednji problemi:
Če želimo zmanjšati ali preprečiti škodo na stavbah, ki jo lahko povzročijo papige, je najboljša rešitev uporaba umetnih gnezd.
Ptičji iztrebki so v mestih bolj problematično vprašanje, ki ni povezano samo s papagaji, ampak tudi z golobi. V več člankih je bilo poudarjeno, da lahko ptičje gvano vsebuje mikroorganizme in bakterije, ki lahko povzročajo bolezni in se prenašajo na ljudi. V tem primeru bi bila najboljša rešitev, če bi klopi v parkih in mesta za sprostitev postavili daleč stran od ptičjega habitata.
Kot ekipa mladih climate detectives smo prepričani, da so ti nenasilni ukrepi s poudarkom na preventivi lahko koristni za mirno in srečno sobivanje z zelenimi papigami in drugimi živalmi.

Prenesi plakat projekta PDF

Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti