Podnebni detektivi Projekti 2018-2019

Naslov projekta: REGENERACIJA PO POŽARU V NARAVI V KONTEKSTU GLOBALNEGA SEGREVANJA

Ekipa: Podnebni Kihoti  Zelo pohvaljeni projekt

2018-2019   IES TOMÁS NAVARRO TOMÁS   Albacete   Španija   10 Starost učenca: 10-11

Gozdovi so ena največjih prednosti pred globalnimi podnebnimi spremembami in lokalno dezertifikacijo v naši regiji. Poleti 2017 je bil velik gozdni požar, ki je prizadel pomemben naravni park v naši pokrajini (Albacete), Calares del Mundo in Sima. Skupno je pogorelo več kot 3000 ha. Čeprav so požari še en element sredozemskega ekosistema, lahko njihova velika pogostost (to je naš primer) ogrozi obnovo ekosistema. Mogoče bi bilo mogoče pomagati pri njihovi obnovi na podlagi "resnosti požara" (delež požganih rastlin/površine), tako da bi locirali območja z večjo resnostjo in jih ločili od tistih z manjšo resnostjo, ki se lahko sama obnovijo. Ali lahko pomagamo pri obnovi teh območij? Znanost navaja, da lahko satelitski posnetki pomagajo pri določanju resnosti požara in kartiranju najbolj ranljivih območij v smislu erozije ali manjkajoče sposobnosti obnove.

Izbrali smo tri ploskve istega habitata (grmičevje, termomediteran) z različno škodo (velika/srednja/nizka) zaradi požarov v naravi, ki je bila že popisana v prejšnji napovedi. Območja z nizko naj bi se obnovila bolje in prej kot območja s srednjo/visoko poškodovanostjo. Z metodo linijskega prestrezanja smo izmerili gola tla in vegetacijski pokrov, ga razvrstili v grmovje, zelišča in drevesa ter odvzeli vzorce tal. Vegetacija kaže visok odstotek temeljnih tal, ki mu sledi znaten odstotek zelišč in grmovja (dreves je približno 1%). Opazili smo, da je bilo na ploskvi s srednjo poškodovanostjo manj vegetacije kot na ploskvi z visoko poškodovanostjo. Vzorce tal smo analizirali z atomsko spektroskopijo: količine magnezija, kalcija in kalija (bistvenih hranil) so večje na površini s srednjo/visoko poškodovanostjo kot na površini z nizko poškodovanostjo. Aktivni apnenec kaže višje vrednosti na ploskvah s srednjo/visoko poškodovanostjo. Teksture (pesek/peščenec/glina %) so med parcelami podobne. Pri opazovanju Zemlje je bil upoštevan NDVI z uporabo brskalnika EOBrowser. Piksel Landsata približa talne ploskve in poda njihov trend NDVI po odstranitvi negativnih vrednosti: zmanjšanje za 9%, 52% in 57% za nizko, srednjo oziroma visoko poškodovanost. Analizirali smo tudi trend NDVI za celotno območje požara z uporabo poročil o podatkih Sentinel in datotek '.kmz', da bi opazovali, kako usmerjenost (senčno/sončno) in naklon vplivata na obnovo gozda.

1) Tla bomo zaščitili s slamo: dokazano je, da je to učinkovit, poceni in ekološki način zadrževanja prvih plasti tal in povečanja vlage v tleh. To bo olajšalo kalitev in rast sadik. 2) S pomočjo brezpilotnih letalnikov bomo izvedli setev "semen, prevlečenih z glino" (ali "navadnih semen", če je prvo zelo drago), z avtohtonimi vrstami (zelnatimi ali lesnimi), ki pospešujejo ekološko sukcesijo, kot sta Brachypodium retusum, na območju zelo pogosta gomoljna rastlina, ali hrast kermes (Quercus coccifera), zelo odporen grm, ki je doma na tem območju. 3) Našo študijo bomo pokazali pristojnim organom, tako lokalnim kot regionalnim, ter medijem, da bi zbrali sredstva in jo s pomočjo satelitskih posnetkov, ki jih je zagotovila ESA, prenesli v prakso ter jo spremljali.

https://youtu.be/YAgY5Ls7lXs