Projekti Climate Detectives 2023-2024
Naslov projekta: L'évolution du climat belge causé par le Gulf Stream.
Collège Saint André Auvelais Belgija
Qu'est-ce que le Gulf Stream, comment évolue-t-il dans le monde et quel impact possède-t-il sur le climat en Belgique ?
Namen našega projekta je bil ugotoviti, kako deluje svetovno podnebje, zlasti v naši domovini (Belgiji). Na začetku nismo vedeli veliko o tem, kako deluje podnebje. Zato sva se odločila, da bova raziskala projekt in ga skušala razumeti. Naleteli smo na "termohalinsko kroženje" na Zemlji in znameniti Zalivski tok. Tako smo se seznanili s tem naravnim pojavom, da bi razumeli belgijsko podnebje. Naš cilj je torej opisati, kaj je Zalivski tok, kako deluje in kaj povzroča, zahvaljujoč številnim satelitskim podatkom, ki so nam na voljo. Zalivski tok je pomemben dejavnik podnebja v Evropi in zlasti v Belgiji. Naši majhni državi omogoča celinsko podnebje brez obilnih snežnih padavin pozimi in ekstremnih vročinskih valov poleti. Je tudi v središču zelo pomembne razprave, saj se v zadnjih letih močno spreminja. Pravzaprav se vse bolj upočasnjuje, kar je zelo zaskrbljujoče. Govorili bomo o teh spremembah, njihovem pomenu in posledicah za prihodnost podnebja na splošno in v Belgiji. To je zelo pomemben dogodek v zgodovini naše države, saj se nas zelo močno dotika. Spremljati moramo razmere našega čudovitega podnebja, da ga bomo lahko ohranili. Zaščititi moramo naš planet in ohraniti naš življenjski prostor za prihodnost!
Qu'est-ce que le Gulf Stream, comment évolue-t-il dans le monde et quel impact possède-t-il sur le climat en Belgique ?
Razvoj Zalivskega toka ne poteka v pozitivno smer in bi se lahko po nekaterih študijah upočasnil. Zalivski tok se namreč zaradi globalnega segrevanja upočasnjuje in izgublja stabilnost, ki jo je ohranjal stoletja. Ohlaja se, ker se topi led na Arktiki in Grenlandiji, kar prinaša sladko vodo s teh ledenih območij v tople vode zahodne Evrope, kjer se meša. Ta pojav povzroča padec temperature in ohlaja tople vode v Evropi, namesto da bi jih prinašal sem in tako uravnaval podnebje v evropskih regijah. Upočasnitev Zalivskega toka neposredno vpliva na belgijsko obalo, saj teče vzdolž evropske obale. Poleg tega bo s to mešanico sladkih voda voda postala manj slana, kar posledično pomeni zmanjšanje gostote, zato bo trajalo dlje, da voda potone na dno in se spet premakne proti jugu. S pomočjo satelitskih podatkov in podatkov in situ od leta 1990 do leta 2024 ugotavljamo, da so prisotni vsi znaki upočasnjevanja Zalivskega toka: vse manjša slanost, vse nižja temperatura in vse manjša gostota vode. Če upoštevamo vzhodno obalo Severne Amerike in zahodno Evropo, lahko opazimo trend upadanja vseh teh elementov. V 30 letih se je slanost vode znižala s 34,5 na 33,1. V primerjavi z vzhodno obalo ZDA ima slanost stadijski trend in je višja in nižja (36) kot v Evropi, čeprav se pozneje, proti obdobju 2010-2024, strmo zmanjšuje do vrednosti 35,5. Poleg tega z uporabo podatkov in situ opažamo, da je na teh dveh celinah slanost višja na površini kot v globini. Kar zadeva temperaturo, lahko ugotovimo, da se je v 30 letih zvišala za več kot 4 stopinje. Nazadnje, tudi gostota površinske vode ima od leta 2011 trend upadanja.
Upočasnitev Zalivskega toka bi lahko imela velike podnebne posledice za zahodno Evropo, kot so hladnejše zime, poletni vročinski valovi in pogostejše nevihte. Poleg tega bi se močno dvignila morska gladina, kar bi vplivalo na obalno prebivalstvo. Poleg tega Belgija leži blizu morske gladine, zato nam to ne bo prihranjeno, kar bi lahko povzročilo hude poplave. Te spremembe so zelo nenadne in prehitre, kar bi lahko povzročilo velike spremembe in nepopravljive posledice. Naše celinsko podnebje ne bi bilo nikoli več enako. Toda kaj lahko storimo, da bi to spremenili? Da bi se temu izognili, moramo podaljšati čas upočasnitve delovanja Zalivskega toka, zmanjšati moramo globalno segrevanje. V ta namen morajo različne države zmanjšati proizvodnjo CO2 in drugih plinov. Ena od rešitev bi bila, da podjetja postanejo bolj zelena, tako da zmanjšajo nastajanje vseh vrst odpadkov ali celo zmanjšajo porabo mesa in s tem zmanjšajo število živali. Drug predlog je uporaba energentov z nižjimi emisijami ogljika. Kot je to mogoče videti v Braziliji, kjer je nogometni stadion osvetljen z gibanjem igralcev, ki ustvarjajo kinetično energijo, ki se uporablja za pridobivanje električne energije. To se dogaja s pomočjo umetnih travnikov, izdelanih iz recikliranih materialov.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti