Projekti Climate Detectives 2023-2024
Naslov projekta: Podnebna tesnoba pri belgijski mladini
Kolegij Hagelstein Sint-Katelijne-Waver Belgija
Kako se belgijska mladina spopada s podnebnimi spremembami?
Mladi doživljajo stres zaradi podnebne krize. Raziskava, ki jo je opravil Ipsos iz Amsterdama, je pokazala, da 20% Nizozemcev, starih med 16 in 30 let, občuti podnebno tesnobo. Podnebna tesnoba je krovni izraz za vse negativne učinke, ki jih ljudje doživljajo zaradi podnebnih sprememb. To lahko vodi do duševnih težav, kot so žalost, jeza, strah in nemoč, ter telesnih težav, kot sta glavobol in utrujenost. Glede na Ipsosovo študijo se podnebnih sprememb zavedajo tudi odrasli, vendar se zdi, da se proti njim bolj odpovedujejo.
Vreme vpliva tudi na razpoloženje ljudi. Stik s sončno svetlobo na koži namreč sproži proizvodnjo serotonina, snovi, ki nam daje dobro razpoloženje, saj ta hormon zavira negativna čustva, kot so tesnoba, agresija in žalost. S sončno svetlobo se proizvaja tudi vitamin D, ki posredno zmanjšuje tveganje za depresijo. To je povezano z vplivom, ki ga ima na delovanje možganov in hormonskih poti. Temperatura vpliva na raven energije: nagnjenost k hibernaciji sprožijo nizke temperature, zaradi katerih se počutimo bolj utrujene. Previsoka temperatura prav tako povzroča utrujenost in lenobo, saj porabimo energijo za ohlajanje.
V naši študiji preučujemo povezavo med vremenom in dobrim počutjem študentov College Hagelstein. Kako vreme vpliva na njihovo počutje? Kako na njihovo počutje vpliva zaskrbljenost zaradi podnebja?
V prvi raziskavi smo vsak teden (od januarja do marca) razredu z 22 učenci poslali obrazce Google. Skupino sestavlja 6 deklet in 16 fantov, starih od 15 do 17 let. V teh obrazcih smo spraševali o stopnji sreče učencev glede na vreme. Konec marca 2024 smo poslali še en obrazec, tokrat vsem 800 dijakom kolegija Hagelstein, starim od 12 do 18 let. Dijake smo spraševali o ozaveščenosti o podnebnih spremembah in njihovih učinkih na počutje.
Kako se belgijska mladina spopada s podnebnimi spremembami?
Na podlagi rezultatov tedenskega anketiranja smo ugotovili, da so povezave med temperaturo in telesnim stanjem ter med temperaturo in stopnjo koncentracije blage. Obe korelaciji bi lahko razložili z energijo, ki jo telo porabi za ogrevanje. Ob nizki temperaturi so se učenci na splošno počutili bolj žalostne. To bi lahko bilo povezano s hormoni, kot je serotonin, ki se proizvajajo ob izpostavljenosti sončni svetlobi.
Nato smo izvedli anketo za celotno šolo, za učence in zaposlene. Prejeli smo skupaj 300 odgovorov, od tega je bilo 121 učencev in 173 učenk. Podnebnih sprememb in njihovih posledic se je zavedalo 94% učenk in 91% učencev. Kot dodatno vprašanje smo jih vprašali, ali jih skrbijo podnebne spremembe: 26% vseh študentov moškega spola je bilo resnično zaskrbljenih v primerjavi s 41% vseh študentk. Zaključimo lahko, da obstaja pomembna razlika v zaskrbljenosti med spoloma. Prejšnje študije o duševnem zdravju najstnikov so potrdile, da dekleta v obdobju odraščanja doživljajo višjo stopnjo stresa kot fantje.
31% mlajših učencev, starih od 12 do 15 let, je menilo, da so podnebne spremembe problem, v primerjavi s 27 starejšimi učenci (16 do 18 let). Nasprotno pa je bilo 79% zaposlenih zaskrbljenih. Nepričakovano se je zdelo, da je odraslo osebje bolj zaskrbljeno zaradi podnebnih sprememb kot učenci.
16% študentov doživlja dodaten stres zaradi podnebnih sprememb. 23% je zaskrbljenih zaradi težav, povezanih s podnebnimi spremembami, s katerimi se lahko v bližnji prihodnosti soočimo v Belgiji. Na koncu smo raziskali, katera so po mnenju učencev tri najpomembnejša svetovna vprašanja. 70% je mednje uvrstilo podnebne spremembe, še več anketirancev pa meni, da je večji problem vojna.
Zato sklepamo, da dijakov podnebne težave v resnici ne skrbijo tako zelo. Do zdaj so za učence najpomembnejša skrb spori in vojne. V zadnjem času je vojna skoraj vsak dan v novicah in je deležna velike medijske pozornosti, medtem ko so podnebne spremembe deležne manj pozornosti.
Morda bi se več ljudi zavedalo podnebnih sprememb, če bi jih mediji in novice bolj izpostavljali. Še pomembneje pa je, da bi, upajmo, več ljudi razumelo težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in da gre za resno grožnjo, ki jo je treba rešiti. Druga možna rešitev bi lahko bilo sodelovanje v skupnih akcijah v šolah. Eden od vzrokov za podnebni stres je miselna nemoč. Če bi šole spodbujale sodelovanje za doseganje produktivnih ekoloških ciljev, bi se tisti učenci, ki so izpostavljeni podnebnemu stresu, verjetno počutili bolje. Možna akcija bi lahko bila čiščenje igrišča ali soseske. Druga možna zamisel je odpiranje razprave in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb z izvajanjem poskusov na to temo. Učitelji bi lahko na primer z manjšim poskusom prikazali učinke ogljikovega dioksida na alge. Na ta način bi se učenci bolje zavedali posledic in bili bolj motivirani za spremembe.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti