Podnebni detektivi Projekti 2022-2023

Tema projekta: Flora in favna

Naslov projekta: Ali je Posidonija, rešilna linija Sredozemskega morja, v nevarnosti?

Ekipa: Ekološki pravičniki (Les eco-justiciers)

Collège Philippe Seguin   Sousse   Tunizija   8 Starost učenca: 14-15 let

Raziskovalno vprašanje

kakšne so nevarnosti, ki ogrožajo travnike Posidonia v Sredozemlju, zlasti v Tuniziji in okoli otokov Kuriat.

Povzetek projekta
Grožnje za posidonijo

Naš problem je bil preučiti, katere so nevarnosti, ki ogrožajo travnike posidonije v Sredozemlju, zlasti v Tuniziji in okoli otokov Kuriat.
Najprej smo raziskali vrste posidonij, ki so prisotne v Sredozemlju: Posidonia oceanica. Izvedeli smo, kako pomembne so te vodne rastline: niso le velik ponor ogljika, temveč tudi pomemben člen v prehranjevalni verigi in imajo temeljno vlogo pri biotski raznovrstnosti.
Nato smo našteli nevarnosti, ki jih ogrožajo in so antropične in podnebne narave.
Spremembe stopnje CO2 na Zemlji, temperature, zakisljevanja in višine morske gladine v naši regiji je bilo mogoče opazovati s pomočjo brskalnika E/O in spletnega mesta Copernicus.
Najprej smo izvedli poskuse, s katerimi smo dokazali sposobnost morske trave, da absorbira velike količine CO2 in sprošča O2, ter njeno izolacijsko sposobnost.
Trije drugi poskusi so pokazali razmerje med ravnijo CO2 v zraku / zakisljevanjem vode in zvišanjem temperature / širjenjem vode.
Zaradi pretirane urbanizacije in razvoja obale so izginili
mrtvih lehnjakov Posidonia, ki so jih nekoč naplavljali na naše plaže.
V bližini otokov Kuriat se nahaja ribogojnica. Vendar te ribogojnice motijo biotsko raznovrstnost in povečujejo motnost vode.
Zato smo pripravili še dva poskusa, s katerima smo preučevali vpliv motnosti na morsko travo in njeno sposobnost preprečevanja erozije tal ter ohranjanja toplote in vlage.
Intervju z raziskovalcem, specializiranim za preučevanje posidonije, izlet z ladjo na Kuriatske otoke s potapljanjem, anketa med ribiči in srečanje z združenjem za zaščito biotske raznovrstnosti Kuriatskih otokov so nam omogočili dokončanje prvega dela naše študije.

Glavni rezultati in sklepi
Naše izkušnje in rezultati

S prvima dvema poskusoma smo dokazali, da so morske trave sposobne absorbirati velike količine CO2 in sproščati O2. Če pa se poveča motnost (ribogojstvo, človekove dejavnosti), se ta sposobnost zmanjša.
Poskus št. 3 je pokazal, da je povečanje CO2 (zaradi človekovih dejavnosti) povzročilo zakisanje vode, kar je škodljivo za posidonijo. Satelitski posnetki programa Copernicus kažejo zakisljevanje tunizijskih voda med 2. januarjem in 30. majem 2023
Satelitski posnetki so potrdili zmanjšanje površine otokov Kuriat med letoma 2017 in 2023 zaradi dviga morske gladine Eksperiment št. 4 je dokazal, da zvišanje temperature na Zemlji povzroči dilatacijo vode in s tem dvig morske gladine; zato so prizadeta globoka rastišča morske trave
Dvig temperature povzroča tudi prekomerno pašo zaradi invazivnih vrst in naselitev drugih alg, ki konkurirajo posidoniji.
Poskus št. 5 je pokazal, da imajo bregovi Posidonia stabilizacijsko vlogo na plažah in da morska trava v vodi upočasnjuje morske tokove ter tako upočasnjuje erozijo obale.
Ob povečani motnosti (ekstremni vremenski dogodki, plovila, ribogojstvo ...) se na listih posidonije nalagajo delci, kar vpliva na fotosintezo in zdravje travnikov.
Poskus št. 6 je pokazal izolacijsko vlogo posidonije, ki omogoča boj proti globalnemu segrevanju. Te brežine so žal odstranjene s plaž zaradi estetskih razlogov ali pa izginejo zaradi redčenja travnikov.
Raziskava ribičev nam je končno omogočila ugotoviti, da se uporabljajo klasična sidra, ki uničijo koreninice, saj jih izvlečejo.
Iz tega lahko sklepamo, da je za izginjanje travnikov odgovoren predvsem človek. Njegov vpliv je lahko neposreden ali posreden, saj povzroča podnebne spremembe

Kaj sledi? Ukrepi, s katerimi lahko spremenite in zmanjšate problem
Virtualna in razširjena resničnost naših dosežkov

Smo skupina osmih učencev in vsak se je odločil, da bo delal na določeni rešitvi.
Da bi preprečili izruvanje rastišč morske trave s sidri, si je ena od ekip zamislila sidro, ki bi z vijakom prodrlo v tla in tako zmanjšalo vpliv na tla na najmanjšo možno mero. Sistem bi se aktiviral z zvočnim signalom (ki bi se prenašal v vodi). Ta signal bi zaznal piezoelektrični senzor, ki bi sprožil vrtenje redukcijskega motorja. Ta bi poganjal bat in vijak. Sistem bi se napajal z baterijami, ki bi se polnile s sončnimi celicami.
Poskusi ponovne vzpostavitve rastišč morske trave so bili uspešni, vendar je to za potapljače težko delo. Zato je druga skupina izdelala model mešanega sistema sadilnika in preproge, ki bi omogočil lažje vsaditev potaknjencev v pesek.
Priporočena rešitev so grebeni proti kreediranju, da bi se izognili odstranitvi velikih količin koreninic, ko ti čolni poglabljajo dno. Skupina je zasnovala model, ki izpolnjuje specifikacije teh grebenov: velikost, oblika, materiali, vzdrževanje, estetika ...
Raziskovalec, specializiran za preučevanje posidonije, nam je omogočil dolg intervju. Obžaloval je, da na svojem telefonu nima aplikacije za vnos podatkov, ki jih je opazil med opazovanjem morskih travnikov. Zato smo s programsko opremo AppInventor razvili takšno aplikacijo, pri čemer se podatki, zbrani na telefonu, samodejno pošljejo v Googlov list, da se pridobijo uporabni statistični podatki.
Za ozaveščanje o nevarnostih, ki jim je izpostavljena morska trava, smo ustvarili spletno stran in naše rešitve modelirali v aplikacijah virtualne in obogatene resničnosti. Vse te realizacije si lahko ogledate na spletni strani.
Ta problem zadeva vse nas, zato morajo vse sredozemske države skupaj ukrepati za ohranitev te čarobne rastline.

Povezava na projekt:

https://sites.google.com/erlm.tn/lesco-justiciers/home

Plakat projekta:

Prenesi plakat projekta PDF

Predstavitev projekta
Druga vsebina:

Izkušnje-1-1.pdf

Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti