Podnebni detektivi Projekti 2022-2023


Tema projekta: Oceani

Naslov projekta: ŠTUDIJA SPREMINJANJA POPULACIJE RJAVIH ALG V KANTABRIJSKEM MORJU KOT POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA.

Ekipa: Castroverde C

C. Tetuán, 47   Santander   Španija   8 Starost učenca: 14-15 let

Raziskovalno vprašanje

Kako dvig temperature morja vpliva na populacijo rjavih alg v Biskajskem zalivu?
¿Cómo está afectando el aumento de la temperatura del mar a la población de algas pardas en el Cantábrico?

Povzetek projekta

Zaradi globalnega segrevanja, ki se dogaja, smo se spraševali, ali to vpliva na populacijo rjavih alg v Kantabrijskem morju. Menimo, da se z višanjem temperature vode in ker so te vrste občutljive na temperaturne spremembe, zmanjšuje optimalno območje rasti te vrste (njena optimalna temperatura za razmnoževanje je 15-18 ºC) in zato upada. Menimo tudi, da so pomembne, saj se uporabljajo za številne namene (tekstil, hrana itd.) in so pomemben primarni proizvajalec v morskih ekosistemih.
Za izvedbo te raziskave smo uporabili kvantitativne podatke, predstavljene v grafih najvišjih in najnižjih temperatur morja, zabeleženih z bojo Gijón od leta 2005 do 2023, ki smo jih pridobili na spletni strani pristanišč španske vlade. https://www.puertos.es/es-es/oceanografia/Paginas/portus.aspx
(Dostopno 24. in 25. aprila 2023)

Debido al calentamiento global que se está produciendo, nos hemos planteado si la población de algas pardas en el mar Cantábrico se está viendo afectada. Pensamos que al aumentar la temperatura del agua y al ser sensibles a los cambios de temperatura, disminuye el rango de crecimiento óptimo de esta especie (su temperatura óptima para su reproducción son 15-18 ºC) por tanto disminuye. Y creemos que son importantes ya que tiene numerosas aplicaciones (textil, alimenticia etc.) y son un gran productor primario en los ecosistemas marinos.
Para realizar esta investigación hemos utilizado datos cuantitativos, representados en gráficas de las temperaturas máximas y mínimas del mar registradas por la boya de Gijón desde 2005 hasta 2023 que hemos obtenido de la página de los Puertos de Estado del gobierno de España. https://www.puertos.es/es-es/oceanografia/Paginas/portus.aspx
(Posvetovano 24-25 de abril del 2023)

Glavni rezultati in sklepi

Dobili smo naslednje rezultate:
Kot referenca se uporablja povprečje za obdobje 2005-2023.
Do leta 2010 so bile temperature približno na ravni ustaljenega povprečja (12 ºC), od tega leta dalje pa se temperature znižujejo. Od leta 2022 dalje se temperature ponovno zvišujejo.
Poletje: Temperatura je okoli 22 °C, kar je precej visoko. Skorajda nima nepravilnosti. Leta 2006 se nenadoma zniža na skoraj 20 ºC, leta 2008 pa se spet dvigne na 23 ºC.
Jesen: Temperature so precej visoke, okoli 20 ºC. Temperatura ne pade pod 15ºC in ne preseže 23ºC. Temperatura se pogosto spreminja, leta 2007 se je nenadoma znižala in dosegla skoraj 15 ºC. Leta 2011 se temperatura spet dvigne in doseže 23 ºC. Leta 2018 se je spet zgodilo enako kot leta 2007.
Zima: Temperature se gibljejo med 10 °C in 15 °C, kar so nižje temperature v primerjavi s prejšnjimi. V letih 2006 in 2015 se temperatura nenadoma dvigne. Med letoma 2007 in 2010 so temperature še vedno nizke, leta 2022 pa se spet nepričakovano dvignejo.
Po pregledu pridobljenih podatkov smo ugotovili, da temperatura v Kantabrijskem morju ni trajno narasla, zato ne verjamemo in ne moremo biti prepričani, da dvig temperature oceanov vpliva na upad populacije rjavih alg.
Poleg tega se rast rjavih alg sezonsko spreminja zaradi različnih temperatur morja v določenih letnih časih. Poleti in jeseni je rast rjavih alg normalna, saj so temperature okoli 20 °C, kar je idealna temperatura za njihovo rast. Nasprotno pa bodo pozimi in spomladi rjave alge težje rasle in se razvijale, saj so temperature nižje v primerjavi s temperaturo morja poleti.

Se han obtenido los siguientes resultados:
La media de los años 2005-2023 la usamos como referencia.
Do leta 2010 so bile temperature v povprečju določene (12ºC), od tega leta naprej pa se temperature znižujejo. A partir del 2022 vuelven a subir las temperaturas.
Verano: Temperatura ronda los 22ºC, es una temperatura bastante alta. Casi no tiene irregularidades. En el 2006 baja de manera repentina alcanzando casi los 20ºC y en 2008 subevo de nuevo los 23ºC.
Otoño: Las temperaturas son bastante altas, alrededor de los 20ºC. Temperature ne padejo pod 15ºC in ne presežejo 23ºC. Tiene muchas irregularidades, en el 2007 la temperatura baja repentinamente alcanzando casi los 15ºC. En el 2011 la temperatura subevo de nuevo alcanzando los 23ºC. En el 2018 vuelve a ocurrir lo mismo del 2007.
Invierno: Temperature se gibljejo med 10ºC in 15ºC, v primerjavi s prejšnjimi leti so temperature nižje. En el año 2006 y en el 2015 sube la temperatura repentinamente. Entre el 2007 y el 2010 se mantienen las temperaturas bajas y en el 2022 vuelve a subir inesperadamente.
Tras observar los datos obtenidos, hemos concluido que no ha habido un ascenso mantenido de temperaturas en el Mar Cantábrico, por lo que no creemos, ni podemos asegurar que el ascenso de la temperatura del océano esté afectando al descenso de la población de las algas pardas.
Además, el crecimiento de las algas pardas se vé modificado estacionalmente debido a la temperatura variada del mar en ciertas estaciones. En verano y otoño el crecimiento de las algas pardas será normal, ya que las temperaturas rondan los 20ºC, temperatura ideal para que estas crezcan. Al contrario, en invierno y primavera las algas pardas tendrán más dificultades para crecer y desarrollarse ya que las temperaturas son más bajas comparando con la temperatura del mar en verano.

Kaj sledi? Ukrepi, s katerimi lahko spremenite in zmanjšate problem

Na podlagi opravljene študije nismo opazili bistvenega povečanja temperature Kantabrijskega morja, kar pa ne pomeni, da to ni resnična težava in da ne vpliva v večji meri na druge kraje po svetu.
Tukaj je nekaj idej, kako ga rešiti:
- Ozaveščanje in ozaveščanje odraslih o tem vprašanju, saj je to nekaj, kar se otrokom privzgaja v šolah, vendar imajo starejši ljudje večji vpliv na omenjene probleme globalnega segrevanja.
- Zmanjšanje količine predmetov za enkratno uporabo, zlasti plastike.
- uporaba električnih avtomobilov, saj nafta zelo škoduje ekosistemu in planetu. Poleg tega uporabljajte javni prevoz ali druga prevozna sredstva, ki ne onesnažujejo okolja, kot so kolesa.
- V mestih je treba storitve razporediti tako, da je na vsakem območju na voljo vse potrebno, tako da ljudem v vsakdanjem življenju ni treba potovati z avtomobilom.
Razvijte uredbo za določitev "ekološke lestvice" od A do E, kjer A pomeni, da ima izdelek zelo majhen vpliv na okolje, E pa, da ima izdelek velik vpliv na okolje, podobno kot pri lestvici energetske učinkovitosti gospodinjskih aparatov, vendar za vse izdelke, ki jih kupujete (hrana, igrače, oblačila itd.).

En base al estudio realizado, no observamos un aumento muy significativo de la temperatura del Mar Cantábrico, lo cual no significa que esto no sea un problema real y que no esté afectando en mayor medida a otros lugares a nivel global.
Aquí dejamos algunas ideas para solucionarlo:
- Concienciación y sensibilización a los adultos sobre este tema, porque es algo que desde los colegios se está inculcando a los niños pero las personas más mayores son las que tienen un mayor impacto en los problemas ya mencionados del calentamiento global.
- Reducción de objetos desechables, especialmente de plásticos.
- Uso de coches eléctricos, ya que el petróleo es muy perjudicial para el ecosistema y para el planeta. Además, utilizar el transporte público u otros medios de transporte no contaminantes como las bicicletas.
- En las ciudades los servicios deberían estar distribuídos de modo que en cada zona haya todo lo necesario para que las personas no necesiten desplazarse en coche en su día a día.
Elaborar una normativa para establecer una "ecoescala" desde la A-E, siendo A que tiene muy poco impacto medioambiental ese producto y E que tiene un gran impacto medioambiental, parecida a la escala de eficiencia energética que tienen los electrodomésticos, pero para todos los productos que compres (alimentos, juguetes, ropa, etc.)

Plakat projekta:

Prenesi plakat projekta PDF

Ta projekt je bil samodejno preveden v angleščino.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti