Podnebni detektivi Projekti 2022-2023


Tema projekta: Oceani

Naslov projekta: Sprememba višine plimovanja v zalivu Santander

Ekipa: Castroverde B

C. Tetuán, 47   Santander   Španija   3 Starost učenca: 14-15 let

Raziskovalno vprašanje

Ali se gladina morja v zalivu Santander dviguje?
¿Está subiendo el nivel del mar en la bahía de Santander?

Povzetek projekta

V tem članku smo ugotavljali, ali se je morska gladina v zalivu Santander v zadnjih letih dvignila. Naša hipoteza je, da je višina plime lahko veljavni kazalnik za obravnavani problem, tj. ugotoviti, ali so podnebne spremembe vplivale na dvig morske gladine. Da bi našli odgovor na to vprašanje, smo analizirali največjo višino visoke plime od leta 1992 do 2021 s kvantitativnimi podatki, pridobljenimi iz merilnika plime v Santanderju.
V zadnjih letih so sedanji izpusti CO2 segreli planet do te mere, da so se stalili tečaji in umaknili ledeniki. Stopnja podnebnih sprememb, ki se je zaradi človekovega delovanja še okrepila, je od leta 1993 dvignila gladino svetovnega morja za 7 cm, od leta 1900 pa za 19 cm, kot poroča vlada ZDA v svojem Posebnem poročilu o podnebnih znanostih (CSSR), ki ga je napisal Zvezni znanstveni usmerjevalni odbor (SSC), v katerem so predstavniki treh agencij (Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje [NASA] in Ministrstva za energijo [DOE]); od tod trije glavni avtorji in koordinatorji, ki so bili med pripravo tega poročila vsi zvezni uslužbenci.
Te težave smo se zavedali že na svetovni ravni, s to raziskavo pa smo želeli ugotoviti, ali je opazna tudi na lokalni ravni, tj. v našem zalivu.
Za analizo študije največje višine visoke plime na obali Santanderja in vpogled v lokalne podatke smo uporabili podatke s spletnega mesta Puertos del Estado (posvetovanja 21. in 25. aprila 2023).

En este trabajo hemos investigado si el nivel del mar ha subido en la bahía de Santander en los últimos años. Nuestra hipótesis es que la altura de la pleamar puede ser un indicador válido para el problema investigado, que es poder ver si el cambio climático ha tenido algo que ver en la subida de la altura del mar. Para encontrar una respuesta a esta pregunta, hemos analizado la altura máxima de la pleamar desde el año 1992 hasta el año 2021, con los datos cuantitativos obtenidos del mareógrafo de Santander.
V zadnjih letih so dejanske emisije CO2 segrele planet do te mere, da so povzročile izginotje polja in retrocesijo ledenikov. La velocidad a la que avanza el cambio climático, intensificada por la acción del hombre, ha elevado el nivel del mar a nivel global unos 7 cm desde 1993 y unos 19 cm desde 1900, según recogúnió el Gobierno de EE.UU. en su informe Climate Science Special Report (CSSR) escrito por el Comité Directivo Científico Federal (SSC) El cual tiene representantes de tres agencias (La Administración Nacional de Aeronáutica y del Espacio [NASA] y el Departamento de Energía [DOE]); De aquí los tres autores principales y coordinadores, los cuales eran empleados federales durante el desarrollo de este informe.
Ya era de nuestro conocimiento este problema a nivel global, sin embargo con esta investigación queríamos saber si ya era notable a nivel local, es decir en nuestra bahía.
Para analizar el estudio de la altura máxima de la pleamar en la costa de Santander y poder ver los datos locales, hemos utilizado datos de la web de Puertos del Estado. ( consultas el 21 y 25 de abril de 2023)

Glavni rezultati in sklepi
Grafi, ki prikazujejo dobljene rezultate

Glavni rezultati naše raziskave so razvidni iz preglednice 1, ki prikazuje razvoj visoke plime skozi čas (1992-2021). Če analiziramo preglednico, ugotovimo, da se je v obdobju 1997-1998 višina visoke plime povečala, vendar je v naslednjih desetih letih višina pod povprečjem, dokler od leta 2010 do leta 2021 ni več viškov nad povprečjem.
Rezultati so jasni: višina plimovanja in s tem gladina morja v zalivu Santander se je od leta 1992 povečala za približno 6-7 cm.
Še en pomemben rezultat, ki smo ga pridobili z našo raziskavo, je razviden iz naključno izbranih mesečnih grafov.
Iz teh grafov je razvidno, da v poletnih in jesenskih mesecih grafa nista presenetljiva, pozimi in spomladi pa je razvidno, da se višina visoke plime povečuje, saj imata oba grafa veliko število nadpovprečnih vrhov.

Ugotovitve so, da se je gladina morja v Santanderskem zalivu v zadnjih letih dvignila. Grafi in splošna tabela prikazujejo, kako se višina visoke plime v zalivu z leti povečuje. Na koncu lahko vidimo, da je globalno naraščanje morja problem tudi na lokalni ravni, saj ga lahko opazujemo v našem zalivu.

Los principales resultados de nuestra investigación se pueden apreciar en la tabla 1, la cual muestra la evolución de la pleamar a lo largo del tiempo (1992-2021). Si analizamos la tabla nos damos cuenta que durante 1997-1998 hubo una subida de la altura de la pleamar, sin embargo durante los siguientes diez años la altura se sitúa por debajo de la media, hasta que a partir del 2010 hasta el 2021 hay varios picos por encima de la media.
Los resultados son claros; la altura de la pleamar y por lo tanto del nivel del mar en la bahía de Santander ha aumentado desde 1992, aproximadamente entre 6-7cm.
Otro importante resultado que hemos obtenido de nuestra investigación, se puede apreciar con las gráficas mensuales elegidas aleatoriamente.
Con estas gráficas podemos verem que durante los meses de verano y otoño las gráficas no llaman la atención, sin embargo durante el invierno y la primavera se puede observar que la altura de la pleamar aumenta, ya que ambas gráficas tiene un gran número de picos por encima de la media.

Las conclusiones son que sí, el nivel del mar en la bahía de Santander ha aumentado en los últimos años. Con las gráficas y la tabla general se puede ver como ha ido aumentando a los largo de los años la altura de la pleamar en la bahía. En conclusión se puede ver como el aumento del mar a nivel global también es un problema a nivel local, ya que lo podemos observar en nuestra propia bahía.

Kaj sledi? Ukrepi, s katerimi lahko spremenite in zmanjšate problem

Menimo, da je osnova za rešitev problema ozaveščanje bodoče odrasle populacije, tj. otrok, s pogovori in projekti za ozaveščanje o problemu, s katerim se soočamo. Vendar pa menimo, da ni dovolj le govoriti, da nekaj pritegne pozornost, mora imeti tudi učinek, zato je naša ideja, da bi poleg pogovorov v šolah potekalo tudi praktično delo v laboratorijih, med drugim na temo učinka tople grede.

Druga zamisel je, da bi se vsi bolje izobraževali, zlasti ženske, ki bi z izobraževanjem, zlasti v manj razvitih državah, imele manj otrok in v mlajših letih, kar bi imelo dober vpliv na okolje.
Menimo, da bi moral vsak posameznik na individualni ravni sprejeti naslednje ukrepe:
Če je mogoče, uporabljajte javni prevoz ali prevoz, ki ne povzroča emisij plinov.
Večja uporaba in širjenje uporabe obnovljivih virov energije, kot so fotonapetostne plošče.
Porabite manj, več uporabljajte metodo ponovne uporabe ali recikliranja.
V hišah, prostorih ali šolah uporabljajte varčne ali trajnostne žarnice.
Porabo vode zmanjšamo tako, da se namesto kopeli prhamo ali zapremo pipo, ko si umivamo zobe.
Odpadke ločite in jih odvrzite v ustrezen zabojnik za smeti.
Ponovno uporabite plastiko, kot so plastične vrečke ali plastenke, ali, če je ne uporabljate, raje uporabite vrečke iz blaga namesto plastičnih.

Nosotros creemos que la base para solucionar el problema es concienciar a la futura población adulta, es decir los niños con charlar y proyectos para dar a conocer el problema al cual nos enfrentamos. Sin embargo creemos que no basta con dar una charla, para que algo llame la atención tiene que ser impactante, por lo que nuestra idea es que se hicieran además de las charlas, en los colegios, se hicieran prácticas en los laboratorios sobre el efecto invernadero entre otros.

Druga zamisel je izobraziti boljše in vse ljudi, zlasti ženske, ki bi se izobrazile, predvsem v manj razvitih državah, ki bi imele manj otrok in bi bile v nižjih starostih, kar bi imelo velik vpliv na okolje.
A nivel individual creemos que todos deberiamos tomar las siguientes medidas:
Utilizar siempre que se pueda el transporte público, o un transporte que no produzca emisiones de gas.
Hacer más uso y divulgar la obtención de energía a través de las energías renovables, como paneles fotovoltaicos.
Porabite manj, več uporabljajte metode ponovne uporabe ali recikliranja.
En las casas, locales ali colegios poner bombillas que consumen menos o que sean sostenibles.
Reducir el uso de agua, duchándonos en vez de bañarnos ali cuando nos lavemos los dientes apagar el grifo.
Ločite basuro in jo vtisnite v vsako ustrezno basuro.
Ponovno uporabite plástico, kot so las bolsas ali las botellas de plástico, ali bolje, če ne uporabljate plástico z bolsas de tela en vez de plástico.

Druga vsebina:

Plakat projekta:

Prenesi plakat projekta PDF

Ta projekt je bil samodejno preveden v angleščino.
Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti