Naslov projekta: "Algo pasa con las algas"

Ekipa: Integrados con el clima

IES José Mª Pereda   Santander   Španija   25 Starost učenca: 12-13 let

Ali se je v zadnjih letih v Santanderskem zalivu povečala temperatura, kar bi lahko vplivalo na rast alg Gelidium Corneum?

V razredu smo preučevali temo globalnega segrevanja in posledice, ki bi jih lahko imelo za našo okolico. Razpravljali smo o temi, ki smo jo želeli raziskati, in se odločili, da bomo uporabili znanstveno metodo ter analizirali, ali so podnebne spremembe že vplivale na biomaso teh alg, ki so nam tako blizu. Vsako jesen smo jih namreč videli prihajati na plaže. Poleg tega je delo nekaterih sorodnikov naših sošolcev sestavljeno iz njihovega nabiranja.
Začeli smo z naslednjo hipotezo: Na kantabrijski obali Santanderja naj bi se temperatura na površini morja občutno zvišala, kot se je to zgodilo tudi v drugih morjih.
Raziskavo smo nadaljevali s preučevanjem habitata teh alg. Znanstveniki z Inštituta za hidravliko v Kantabriji so nam med raziskovanjem dajali koristne nasvete. Obiskali smo njihov laboratorij, kjer so nam posredovali informacije, ki smo jih potrebovali za začetek našega projekta.
Gelidium Corneum, splošno znana kot "kaloka", je rdeča večcelična alga, ki raste na skalnatem podmorskem dnu. Je ena najbolj značilnih vrst kantabrijske obale.
Njegov razvoj je tesno povezan s svetlobo, temperaturo, razpoložljivostjo hranil in valovanjem.
Gelidijeva polja so podvržena velikim sezonskim spremembam, saj je njihova biomasa v zimskih mesecih najmanjša, v poletnih pa največja.
Gelidium corneum je značilna vrsta za topla zmerna območja. Njena tolerančna meja je med 10 in 25 ºC.
Analizirali smo podatke o temperaturi, ki jih je zagotovil program Copernicus, zbrane v podatkovni zbirki, ki jo je razvil IH (OCLE).
Misijo Sentinel-3 sestavljata dva satelita, opremljena z instrumenti za merjenje temperature na površini morja.

V podatkovni zbirki OCLE smo imeli dostop do temperatur od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2022. Pripravili smo več grafov, v katerih smo podatke analizirali z uporabo programa Excel.
Glede na to, da se količina biomase spreminja glede na letne čase, se nam je zdelo bolj priročno delati z grafom temperature, razdeljenim po letnih časih.
Pri analizi grafa sezonskih temperaturnih nihanj vidimo, da v zadnjih letih na kantabrijski obali v bližini Santanderja še vedno ni opaziti bistvenega zvišanja temperature. V zadnjih letih je sicer zaznati trend naraščanja, ki pa še ni zelo izrazit.
Nato smo preučevali spreminjanje prostornine biomase gelidija. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o prisotnosti te alge na celotni severni obali.
Populacije vrste Gelidium na naši obali nismo mogli količinsko opredeliti, saj smo imeli na voljo le podatke o prisotnosti ali odsotnosti vzdolž celotne obale.
IH je razvil model temperature in porazdelitve G. corneum, ki zajema celotno severno obalo. Na podlagi preteklih podatkov so pripravili napoved populacije v različnih scenarijih podnebnih sprememb.
Na prvem zemljevidu so podatki o prisotnosti od leta 1985 do 1989. Na drugem zemljevidu je prikazan prikaz za obdobje 2010-2015 in s podatki je mogoče preveriti, da je dobro narejen.
Na naslednjih dveh zemljevidih je ta prikaz uporabljen za napovedovanje morebitne prisotnosti gelidija po scenariju podnebnih sprememb v letih 2040 in 2100.
Predvideli smo, da se bo Gelidium premaknil proti zahodu, od Biskajskega zaliva do Galicije, kar ustreza napovedi o povečanju temperature morja od vzhoda proti zahodu.

V tem projektu je treba preučiti vpliv onesnaževanja na biomaso in še dva dejavnika, ki pomembno vplivata na njen razvoj. Tema nas je zelo zanimala, zato bi jo radi preučevali tudi v naslednjem šolskem letu in ponovno predstavili svoje rezultate.
Glavne grožnje gelidiju so onesnaževanje, komercialno izkoriščanje in podnebne spremembe.
Problem nezakonitega pridobivanja alg je trenutno zelo pereč, saj se izvaja divje, nenadzorovano in ne omogoča obnove območij, na katerih se nabirajo. Kantabrijska vlada je sprejela nekaj predpisov, ki omejujejo in nadzirajo njihovo pridobivanje, vendar so se izkazali za nezadostne, saj še vedno veliko ljudi to počne na skrivaj.
Ta vrsta je zelo dragocena zaradi uporabe v živilski industriji in kozmetiki. Je namreč glavni vir agarja, ključne sestavine, ki se uporablja na obeh področjih.
Namen tega dela in njegovega poglobljenega in podrobnega pregleda je opozoriti na nevarnost globalnega segrevanja. Prav tako poudarjamo njegove posledice pri podnebnih spremembah in kako lahko vplivajo na ohranjanje ekološkega ravnovesja. Menimo, da se nujna sprememba odnosa prebivalstva začne z ozaveščanjem. Ki je tesno povezana s potrebnim znanjem o tem, kaj se dogaja okoli nas, zlasti v naši okolici. Želimo povzročiti spremembo miselnosti, da bi se ljudje preusmerili k bolj trajnostnemu načinu življenja.

Prenesi plakat projekta PDF

Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti