Naslov projekta: Kisli dež

Ekipa: Kisli dež

IES Príncipe Felipe   Madrid   Španija   5 Starost učenca: 14-15 let

Kako nastane kisli dež in kakšni so njegovi učinki na ekosistem?

Kisli dež je pojav, ki nastane, ko se žveplov dioksid (SO2) in dušikovi oksidi (NOx) sprostijo v ozračje in reagirajo z vodo v oblakih ter tvorijo različne vrste žveplove in dušikove kisline. Zaradi tega ima kisli dež pH 3, kar je ogromna razlika, saj je povprečni pH dežja 5,65. Ta pojav vpliva na ravnovesje ekosistema, saj nenavadna vrednost pH v dežju spremeni sestavo tal, kar lahko škoduje normalni rasti rastlin. Rastline se prehranjujejo z živalmi, oboje pa uživamo tudi mi. To lahko privede do alimentarnega zastrupljanja ali do pomanjkanja hrane. Ne le, da na koncu zastrupimo sami sebe, ampak tudi porušimo krhko ravnovesje španskih in evropskih ekosistemov.

Da bi dosegli čim boljše razumevanje teme, smo na vse možne načine raziskali učinke kislega dežja. Najprej smo raziskali pline, ki sodelujejo pri nastanku kislega dežja: kje nastajajo in koliko jih je v zraku, ter zračne tokove, da bi bolje spoznali njihovo gibanje. Vendar to ni vse, kar zadeva zrak: na drugem mestu smo primerjali satelitske podatke s podatki, pridobljenimi na terenu. Na tretjem mestu smo s pomočjo satelitskih podatkov in podatkov iz prejšnjih poročil analizirali sestavo tal, predvsem v gorskih delih Madrida, in jo primerjali s podatki iz preteklih let, da bi ugotovili, kako nanjo vpliva kisli dež. Nato smo analizirali, kako se je spremenila vegetacija, da bi se prilagodila spremenjeni sestavi tal.

Po raziskovanju različnih tem in številnih poskusih lahko ugotovimo, da je kisli dež klimatološki pojav, ki lahko vpliva na številne vidike okolja in ima lahko negativne posledice v številnih delih družbe, vključno z zmanjšanjem vegetacije, pomanjkanjem rastlinskih proizvodov, izginotjem kalcifikacijskih organizmov, škodo na infrastrukturi in drugimi.
Zato je treba kisli dež obravnavati kot enega od pomembnih problemov, ki so posledica podnebnih sprememb, in mu nameniti ustrezno pozornost. Kisli dež ni škodljiv samo neposredno, ampak je tudi pokazatelj prisotnosti NOx in SO2 , ki sta zelo nevarna za človekovo dobro počutje.

Na koncu lahko iz vseh zbranih podatkov izpeljemo nekaj zaključkov. Pri podatkih o dežju lahko na primer sklepamo, da dež, ki pade v Madridu, ne nastane v Madridu. To bi lahko pojasnilo, zakaj ni zapisov o škodi, ki bi bila neposredno povezana s kislim dežjem. To lahko pojasnimo z dejstvom, da dež, ki pada v Madridu in gorovju Guadarrama, prihaja s severa Španije, z veliko manj onesnaženega območja. Četudi ni podatkov o škodi na infrastrukturi ali vegetaciji v Madridu in njegovi okolici, je nastajanje onesnaževalnih plinov škodljivo na številne druge načine. Ti plini lahko ljudem in živalim, ki živijo na tem območju, povzročajo težave z dihanjem.

Čeprav kisli dež nima kratkoročnih učinkov, lahko dolgotrajna izpostavljenost tovrstnim padavinam povzroči škodo ne le rastlinstvu, temveč tudi živalim in neposredno zemlji ter vodi iz močvirij, ki je namenjena za prehrano ljudi.

Navsezadnje je treba upoštevati, da so pomembni majhni dejavniki, ki lahko vsi skupaj resno škodujejo okolju.

Za reševanje problema kislega dežja je pomembno, da se meritve opravijo enotno in hkrati po vsem svetu, saj lahko ti plini prosto potujejo po svetu in vplivajo na vse preostale države, čeprav le ena država proizvaja kisle pline in s tem tudi kisli dež.
Res je, da si vse države ne morejo prizadevati za izgradnjo infrastrukture in vladnega sistema, ki sta potrebna za zmanjšanje ravni kislih plinov. Čeprav bo to vplivalo na druge države, je pomembno, da razvite države prevzamejo vodilno vlogo pri zmanjševanju industrije in avtomobilov, ki izpuščajo škodljive pline.
To je izziv za globalno ohranjanje narave, ki bi se ga morale lotiti vse države. Obstaja nekaj majhnih dejavnikov, ki lahko močno vplivajo na globalno blaginjo vseh živih bitij na Zemlji, zato bi jih bilo treba uzakoniti in nadzorovati.
Po raziskovanju teme je treba sprejeti nekaj ukrepov za ohranjanje ekosistema in okolja.
Prvi od naših predlogov za čim večjo zaustavitev kislega dežja in njegovih negativnih učinkov je zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in povečanje števila obnovljivih virov energije, ki so na voljo javnosti. To je pomembna meritev, saj večina škodljivih plinov, ki povzročajo kisli dež, izvira iz izgorevanja fosilnih goriv.
Skupaj s prejšnjim ukrepom je pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba sprejeti, zamenjava tradicionalnih avtomobilov na bencin z električnimi avtomobili, kar bo znatno zmanjšalo porabo fosilnih goriv. Poleg tega bi bilo treba postopoma uvajati nalaganje.
Oblikovati bi bilo treba tudi zakonodajo, s katero bi določili zakonsko omejitev emisij škodljivih plinov za podjetja in jih sankcionirali, če je ne bodo spoštovala.
Upamo, da bomo s temi meritvami zmanjšali težave s kislim dežjem in njegovimi učinki.

https://climatedetective.wixsite.com/climate-detectives

Prenesi plakat projekta PDF

Projekte oblikujejo ekipe, ki so v celoti odgovorne za skupne podatke.
← Vsi projekti