Podnebni detektivi Projekti 2018-2019

Naslov projekta: Analiza spremenljivosti in časovnih vrst padavin v Italiji: študija primera z obalnega območja regije Abruzzo

Ekipa: Prometeo 2018

2018-2019   Liceo Scientifico Statale   Pescara   Italija   18 Starost učenca: 14-15

V zadnjih letih se zdi, da se je pogostost poplav in suš na našem ozemlju povečala, kar ima velike posledice za družbo in naravne ekosisteme. V naši raziskavi smo preučevali nekatere posebne vidike padavin, pri čemer smo posebno pozornost namenili intenzivnim dogodkom, da bi razumeli njihov razvoj skozi čas in preverili njihovo morebitno povezavo s pogostostjo sušnih obdobij. V ta namen smo analizirali podatke Servizio Idrografico in Mareografico regije Abruzzo o padavinah od leta 1951 do 2018, ki se nanašajo na vremensko postajo v Pescari, ki se nahaja nekaj kilometrov južno od Montesilvana, kjer leži naša šola. Prvi korak je bil nadzor izvirnih podatkov, da bi zagotovili njihovo popolnost in kakovost ter tako odpravili morebitno obstojnost ali odstopanja. Izhajajoč iz podatkov, ki se nanašajo na dnevne padavine, smo izvedli statistično analizo mesečnih in letnih vrednosti padavin ter izračunali vrsto pluviometričnih indeksov v skladu z indeksi skupine strokovnjakov za odkrivanje in indekse podnebnih sprememb (ETCCDI). Poleg tega smo rezultate primerjali z vrednostmi indeksa SPI (standardni padavinski indeks) Evropskega observatorija za sušo (EDO) za postajo v Pescari od leta 1975 dalje, ki je eden od statističnih indeksov, ki se najpogosteje uporabljajo za merjenje lokalnih suš. Poznavanje podnebnih ekstremov in njihovih nihanj je zlasti pomembno pri opredeljevanju strategij prilagajanja podnebnim spremembam in možnih politik blaženja. Ekstremni dogodki so namreč pogosto vzrok za zelo negativne vplive na zdravje, gospodarstvo, ozemlje, okolje in družbo na splošno.

V naši analizi smo za "deževne" šteli dneve z ≥ 1 mm padavin. Za vsako leto smo izračunali naslednje indekse: Tako smo dobili indeks dnevne intenzivnosti (SDII, v mm/dan); b) največjo mesečno vrednost padavin v enem dnevu (RX1 dan, v mm); c) indeks RX5 glede na največjo mesečno vrednost padavin v petih zaporednih dneh (v mm); d) indeks R20, letno število dni z zelo intenzivnimi padavinami (padavine ≥ 20 mm); e) indeks PCI (Precipitation Concentration Index, De Luis et al., 1997) za oceno porazdelitve padavin po letih; f) indeks CCD, ki je mišljen kot obdobja v letu z več kot 10 zaporednimi dnevi s padavinami, manjšimi od 5 mm, ali več. Za preverjanje morebitne povezave med obdobji suše in intenzivnimi padavinskimi dogodki so bile upoštevane vrednosti indeksa SPI-3 mesecev iz EDO. Za vse izračunane indekse so bila pridobljena povprečja za obdobje 1951-2018, trendi pa so bili grafično analizirani. Rezultati, dobljeni za celotno časovno obdobje, kažejo nihanja, ki so pri kazalnikih nepomembna ali malo pomembna. Kljub temu iz poglobljene analize grafikonov izhaja, da kažejo neto nepravilnost v porazdelitvi indeksov v intervalu 1990-1995, ki jo zaznamuje inverzija trendov iz negativnih v pozitivne ("točka spremembe"). Zato je ob razdelitvi analize na dve različni obdobji (1951-1995 in 1996-2018) mogoče opaziti pomembne razlike tako v povprečnih vrednostih indeksov (glej preglednico) kot v trendih (glej grafe). Povečanje količine, pogostosti in intenzivnosti padavin od leta 1996 spremlja tudi zmanjšanje sušnih obdobij (indeks SPI), ki so zelo izrazita od leta 2003 dalje.

Globalno segrevanje je zelo očitno tudi v naši regiji. Povprečna dnevna temperatura se v obdobju 1930-1979 zvišuje za 0,13 °C na deset let, medtem ko se v obdobju 1950-2015 zvišuje za 0,42 °C na desetletje, kar je še bolj izrazito (0,60 °C na desetletje) v obdobju 1980-2015 (ARTA Abruzzo, Poročilo o stanju okolja 2018). Na preučevanem območju smo dokazali, da se v obdobju 1996-2018 to povečanje temperature ne odraža v povečanju sušnih razmer, temveč v izrazitem povečanju kazalnikov padavin (pogostost in intenzivnost dogodkov) in vlažnosti glede na obdobje 1951-1995. Zato se zdi verjetno, da je prišlo do povezave med zvišanjem temperature in povečanjem intenzivnih padavin (dolžina in pogostost), kar je verjetno povezano s povečanjem stopnje izhlapevanja glede na oddaljenost od morja. Zato se zdi, da je vzrok za intenzivne dogodke, ki so predmet naše študije, čezmerno segrevanje ozračja v mestu. Prisotnost velike količine cementa, asfaltnih površin, ki prevladujejo nad zelenimi površinami, emisij avtomobilov, industrijskih obratov in klimatskih naprav povečuje učinke povišanja temperature zraka, zato lahko na lokalni ravni ukrepamo in ublažimo učinke intenzivnih meteoroloških dogodkov. To pomeni, da je treba javno mnenje in upravo ozavestiti za bolj ekološko upravljanje našega ozemlja, ki bo koristilo celotni skupnosti. Izjemno močne padavine in poplave, dolga obdobja suše, povišanje temperature zraka, vročinski valovi so dogodki, ki povečujejo tveganje za varnost in zdravje v skupnosti, zato se moramo vsi odzvati, da bi izboljšali kakovost okolja in našega življenja, tudi za prihodnje generacije.