Podnebni detektivi Projekti 2018-2019

Naslov projekta: TORREPEROGIL ... PLINI UČINKA TOPLE GREDE, LOKALNO SEGREVANJE IN POSLEDICE

Ekipa: GIL DE ZÁTICO

2018-2019   IES :   Torreperogil   Španija   20 Starost učenca: 14-15

Izračunali smo emisije toplogrednih plinov v naši regiji in jih primerjali z emisijami, zabeleženimi v Evropski uniji. Pri izračunu emisij dušikovega oksida smo upoštevali dva vira: gnojila in gnojenje. Na podlagi hektarjev treh glavnih poljščin v regiji in ob upoštevanju donosa vsake od njih smo izračunali količino potrebnih gnojil in posledično "kilograme dušika", ki se sproščajo pri kmetijski dejavnosti. Ob upoštevanju števila glav živine in emisij na glavo in živalsko vrsto smo nato dobili "kg dušika" zaradi živinoreje. Pri metanu smo upoštevali, da je njegov glavni vir emisij živina zaradi prebavnih procesov in ravnanja z gnojem, pri čemer smo ravnali enako kot pri "dušiku iz živine". Pri ogljikovem dioksidu smo upoštevali ogljikov dioksid zaradi porabe električne energije in uporabe vozil. Za porabo električne energije smo izračunali porabo za vsako mesto v regiji in nato pridobili s tem povezan ogljični odtis. Za avtomobile smo pridobili podatke o številu vozil v vsakem od mest in ocenili, da en avtomobil na leto izpusti 2,9 tone CO2. Vzeli smo najvišjo in najnižjo temperaturo v regiji od leta 2006, izračunali povprečje in z letom 2006 kot referenco izračunali razliko glede na letošnje leto ter tako dobili oceno "lokalnega segrevanja".Za vzorec padavin so bili podatki prav tako vzeti od leta 2006. Na koncu smo zabeležili še gibanje števila prebivalcev in cene oljčnega olja, ki je glavno gonilo gospodarstva naše regije.

Podatki Andaluzijskega inštituta za statistiko in kartografijo kažejo, da so trije glavni pridelki v regiji " el olivar de regadío, de secano y el trigo de secano" s 75212, 7697 in 766 hektarji, pri čemer se izračuna količina dušika, proizvedenega za uporabo gnojil, kar pomeni 286,2262401 kg omenjenega plina na prebivalca. Na podlagi poročila OCA andaluzijske vlade in smernic IPCC o emisijah toplogrednih plinov "živina" po vrstah, letih in glavi živali dobimo 5,790223412 kg emisij dušika na prebivalca in 7,764042045 kg metana na prebivalca. Iz popisa vozil in ob upoštevanju, da vozilo v povprečju proizvede 2,9 tone CO2 na leto, smo dobili podatek, da se v regiji z uporabo osebnega vozila izpusti 101891,5 tone CO2 na leto. Na drugi strani smo dobili ogljični odtis kot posledico porabe električne energije in dobili 128128,41 tone, prav tako letno, ob seštevanju obeh in upoštevanju števila prebivalcev v regiji pa smo dobili 3003,459032 kg CO2 na prebivalca. V odstotkih govorimo o 8,8% dušika, 0,2% metana in 90,9% CO2 ter približno 3 tone CO2 na leto. Če te rezultate primerjamo z rezultati Evropske unije, smo glede dušika, 8% v EU, skoraj točko nad, pri emisijah CO2, 83% v EU, smo presegli 8 točk, vendar je metan v naši regiji skoraj 7 točk pod, EU s 7,6%. Emisije CO2, ki znašajo približno 3 tone na leto, so nekoliko pod svetovnim povprečjem, ki je ocenjeno na 3,99 tone.

Glavni problem so emisije dušika zaradi kmetijske dejavnosti in CO2 zaradi uporabe zasebnega prevoza in porabe električne energije. To predpostavlja "lokalno segrevanje" in leta z manj kot 400 milimetri padavin s pomembnimi izgubami pridelka, znižanjem cene nafte in depopulacijo. Pri "lokalnem segrevanju", pri katerem je referenčno leto 2006, je opazen ciklični vzorec: dve leti "brez segrevanja" se izmenjujeta z letom "segrevanja", v katerem se temperatura v primerjavi z letom 2006 poveča za eno stopnjo, kot se je to zgodilo leta 2007 in 2011. To pomeni, da je bilo v letih 2006, 2007 in 2011 160,4; 405,2 oziroma 265,7 mm padavin, kar so le leta "segrevanja", ki sovpadajo z najnižjo zgodovinsko ceno nafte v letu 2011. Druga pomembna posledica je odseljevanje v času slabih letin; od leta 2011, ki je bilo katastrofalno za gospodarstvo regije, se je število prebivalcev začelo zmanjševati, in sicer s 106 114 v letu 2011 na 7 685 v letu 2018, kar pomeni skoraj 30%. Naša regija "La Loma", glavna proizvajalka oljčnega olja na svetu, je odvisna od optimalnih podnebnih razmer za gojenje oljk, rešitev problema bi bilo treba obravnavati iz dveh smeri, po eni strani zmanjšati uporabo dušikovih gnojil, dobra možnost bi bil krožni kmetijsko-živinorejski sistem ali raziskati z drugimi manj onesnaževalnimi alternativami. Po drugi strani je treba zmanjšati emisije CO2 z večjim spodbujanjem uporabe javnega prevoza, souporabe avtomobilov ... in ozaveščanjem o potrebi po varčevanju z energijo v gospodinjstvih ali celo sprejeti bolj drastične ukrepe, kot je nadzor prevoženih kilometrov pri zasebnih vozilih in uvedba kazni ob prekoračitvi "zgornje meje", na podoben način pa ravnati pri porabi električne energije v gospodinjstvih

https://docs.google.com/spreadsheets/d/1WT84dNkt5aEZBo3ST9KMHcEKk8Wer3gNtWBEsbgRHaM/edit?usp=sharing